Tole je uvodni blog v seriji, v kateri sledi še 5 četrtkovih blogov, ki bodo opisovali ženske iz moje družine. Blogi bodo navdih za skupino žensk, starih 40-50 let, ki se bo srečevala v meditacijskem centru Avilou.

Moje ženske pa so poleg žensk iz naše družine tudi moje prijateljice. In prav njih sem prosila, da opišejo mene in ostale ženske iz naše družine, saj me poznajo že okoli 40 let. Njihovi opisi povedo veliko o tem, kako so nas videli ali nas vidijo drugi ljudje. Naslednjih 5 četrtkov pa sledijo opisi znotraj družine – kako nas vidim jaz in kako smo vplivale druga na drugo – mame, hčerke in vnukinje.

Pa naj tokrat spregovorijo moje prijateljice. Kar po vrsti, tako kot so se odzvale druga za drugo…

Neva

Hm, o vsaki od vas imam neko svojo predstavo, ki mogoče odraža pravo podobo, lahko pa čisto brcam v temo. Razen za Mašo, ki jo pa žal res skoraj ne poznam. Saj je žalostno, ampak v vseh letih smo se videli res poredko. Daje mi vtis zelo tople in prisrčne osebe, ki živi v enem svojem svetu 🙂

Pa začnimo pri starejši generaciji.

Celjsko mamo imam najbolj v spominu še iz časa, ko ste živeli v Medvodah. Taka prava mama, tako bi jo opisala. Taka, ki skrbi in jemlje nase skrbi cele svoje družine. Sicer pa resna in umirjena.

Mamika se mi je pa vedno zdela ena taka luštna gospa. Mislim, prav Gospa. Vedno urejena in zelo samostojna oseba.

Mamice se seveda spomnim najbolj. V spominu jo imam kot čisto energijo. Samozavestna, odločna in karizmatična. Vedno u nulo zrihtana.

Spomnim se, da sva jo šli večkrat, ko sva imeli turneje po mestu, obiskat v Emonko 🙂 Pa nikoli ne bom pozabila scene v Maxiju. Ne vem točno, kaj je bilo, samo vem, da nekaj z enim nakupovalnim vozičkom, ko se je zapela z eno žensko. Ko smo odhajale, je tista ženska v Parmi jedla pico. In mamica je odkorakala noter, potrkala ženski na ramo in ji rekla: dober tek gospa, pa naj se vam zatakne 🙂 🙂 🙂 . Skratka, impulzivna in neposredna.

In še moja Alenka: Topla, topla, topla. Ena odštekana kombinacija modreca in večnega otroka. Moja, moja ♥

Upam, da ti kaj pomaga, sicer pa lahko kakšen stavek bolj podrobno razdelava. Včasih je lažje povedat kot napisat, včasih pa obratno.

Objemček

Nataša O.

Hej,

Ko pomislim na tvojo mami, mi najprej pride na misel, kako je bila čedna in vedno polna energije, pripravljena na akcijo. Nikoli ni bil problem z njo čvekat in se pohecat. Pa vedno mi je dajala občutek, da je tko na naši ravni, v smislu, da ni pametovala.

Za Mašo lahko rečem, da kljub vsemu ne vrźe puško v koruzo in da ve kaj hoče, čeprav včasih zabluzi. Oddaja posebno energijo, ne vem točno kako bi jo opisala, ampak nekak med nežnostjo in ponosom.

O starih mamah žal ne morem nič napisat, vsako sem vidla samo enkrat.

Kaj pa naj o teb povem, hmmmm.

Topla, trmasta, nepopustljiva, na koncu dosežeš kar si zamisliš. Vedno pripravljena pomagat, prava prijateljica in si ne znam predstavljat, da te ne bi bilo v mojem življenju. Cenim odkritost, čeprov mogoče kdaj nisem hotla česa slišat. Ne smemo pa pozabit zamujanja, he he… aja pa da znaš bicikel parkirat v Uroševo rit…. pa veš kaj tud ne bom nikol pozabla, da si mi dala na morju takoj ko sem nardila izpit brez problema vozit zelenga jugiča, ufff sem bla važna… joj še sto stvari bi mela za napisat…. ampak najbrž sem że preveč…

Cmok….od mene za tebe….

N: pol ko sem ti že poslala, sem se spomnila še kako sva stale pod našo češnjo in gruntale, če bi pustile faks oziroma ga z najmanjšim naporom nardile… na to se dostikrat spomnim

A: Kaj sva se pa pol odločle? Z najmanjšim naporom??

N: Kot prvo sva ugotovile, da mava že tri težke izpite narjene in da se zastonj pač nisva učile, pol pa da bova zbrale najlažjo smer v 4. letniku… je pa res, da sem mogla bolj jaz tebe prepričevat, da ne bova nehale, kot ti mene 🙂

A: Ja, itak. Sej vedno pravim, da brez tebe ne bi nardila faksa. Pa vidiš, kako vas rabim, ko si tok stvari zapomnite. Pri meni se dost stvari sproti briše 🙂

Nataša R.

Tvoja mami je bila polna življenja, topla, optimistična (kot ti, ker je dejansko igrala igre na srečo v upanju, da zmaga in včasih celo je :)), lepo se je znala obleči (nosila je celo klobuk!) in vedno je bila urejena, ni je bilo strah izstopati s svojim videzom, bila je lepa ženska in daleč od sive miške. Nekoč mi je dala hroščka sreče, ki sem ga dolgo nosila v denarnici, dokler se ni zdrobil, zato sem velikokrat pomislila nanjo. Znala je tudi človeka razveseliti z majhnimi pozornostmi, kakim sporočilcem, majhnim darilcem… (pravzaprav si ji zelo podobna :)) Spomnim se, ko nas je vzela zraven na izlet v Benetke – jaz sem bila takrat prvič. Meni se je zdela zelo kul mami!

No, o njej sem zlahka nekaj napisala, o tebi pa težko napišem kaj za objavo, ker se mi zdi vse, česar se spomnim, preveč osebno. Ampak bom poskusila…

Že kot osnovnošolki sva radi predebatirali vse živo, resne in manj resne stvari in ogromno sva se smejali, se spomniš? Včasih naju je na najinih sprehodih trebuh bolel od smeha :)) (Joj, kje so tisti časi, ko sva imeli vse še pred sabo). Mislim, da sva bili obe zaradi življenjskih okoliščin že zgodaj zreli. Najini dolgi pogovori so se nadaljevali tudi ko sva bili že srednješolki (in nato študentki) ob večerih, na gugalnicah otroškega igrišča, ob siju lune ali pa pod svetilko. Nikoli nama ni zmanjkalo tem. Že kot najstnica si bila zelo samozavestna in si že zgodaj vedela kaj hočeš in česa nočeš – lastnost, ki ti je v življenju zelo koristila, še posebno, ko si si izbirala partnerja. Si strastna, radodarna in vztrajna oseba, predvsem pa verjameš vase, v svojo intuicijo (spomnim se, ko sta kupovala hišo, ko si točno vedela, da je to to) in v svoje sposobnosti, tudi ko drugi ne, in to ni lahko!!

Vse to ne vem, če je za objavo, ampak spomnila sem se nečesa, kar pa vsekakor lahko objaviš, in sicer tvoje ambicioznosti tudi ko ni šlo zate :):

V sedmem razredu sem imela na koncu vse predmete (celo matematiko!!) pet in geografijo med 4 in 5. Jaz sem bila čisto zadovoljna s štirico, ti pa si me prisilila, da sem se vseeno šla učit in da sem se javila (toliko časa si me pregovarjala, da sem popustila) in popravila oceno na pet. To je bilo seveda edinkrat v življenju, da sem imela same petke v spričevalu 🙂

Toliko zaenkrat, upam, da ti pride kaj prav 🙂

Velik objem, N.

Jasmina

Heeej, kaj naj ti napišem? Z mami sta se mi zdeli k dve sestrici, pridni, mami ves čas nasmejana, ti si zavijala z očmi, haha, ko se je mami s kom preveč začela hecat,. Taki topli dušici, pripravljeni pomagat. Obe sta radi športali, se mi zdi, da mami mal bolj, al se motim?

Oči je bil pa svet zase, večino časa meditiral v dnevni.

Men so bli ti časi tam na Šarhovi, najlepši. Kok sm bla firbčna, ko ste se preselil, skos sm čez okno gledala

Za zaključek…

Takole druge ženske o nas. Hvaležna sem jim za njihove zapise. Ker so me opomnile, da je bilo v našem družinskem življenju tudi veliko lepega in zabavnega. Ker včasih človek, ko brska po sebi in ozavešča, kaj se je dogajalo, postane malce preveč pozoren predvsem na slabe stvari.

Prav zato so tako zelo pomembna naša prijateljstva. Pa tudi življenjske zgodbe iz drugih družin. Ko jih poslušaš, se namreč zaveš, da so se marsikomu dogajale podobne ali še hujše stvari kot tebi. In hkrati si ob medsebojnem druženju vračaš voljo do življenja.

Veliko zgodb si bodo izmenjale tudi ženske, ki se bodo priključile skupini, ki sem jo naredila prav za ženske v starosti 40-50 let. Prepričana sem, da lahko ob medsebojni podpori in uporabi energijskih tehnik vse naredijo močan preboj v svojem življenju.

Preberi si več o programu za ženske stare 40-50 let => klikni TUKAJ